To soboto smo se Mravi že zgodaj zjutraj zbrali na Železniški postaji in se okoli pol osme ure iz Ljubljane odpeljali do Laz. Dan se je začel obetavno, saj smo se nabrali že pred pol osmo, večinoma nasmejani in dobro naspani. Najbolj sem se razveselila lepega neba in vožnje z vlakom, predvsem pa vseh starih in znanih, pa tudi novih obrazov in seveda svojega voda.

Na vlaku se nam je nasmehnila sreča, saj smo lahko sedeli čisto blizu lokomotive, zato smo na vsake toliko časa radovedno strmeli v množico ekranov, ročk, utripajočih lučk, številk... Komaj smo se udobno namestili in se začeli pogovarjati o posebnih dodatkih, ki vlakom pomagajo pri vožnji v snežnih dneh, pa o šoli, gradnji tirnic, domačih živalih in odsotnih članih voda, pa smo se morali že pripraviti na izstop. Na postaji smo se zbrali in poslušali nekaj opozoril kapitana akcije Jana, se postavili v vrsto in pričeli s svojim pohodom na Brezo.

Do Breze smo potrebovali približno 2 uri in pol, saj smo za prečkanje potoka potrebovali nekaj časa in potrpljenja, kot po navadi pa tudi tokrat ni šlo brez padca v vodo. Ko smo prečkali potok po improvizirani brvi, smo si vzeli čas za počitek in malico ter za klepet vodstva. Med najbolj strmim delom poti nas je prestrašilo tudi vreme, saj je na vsake toliko časa zapadlo nekaj kapljic dežja, a smo bili lahko veseli, da so nas obdajala drevesa, Brezo pa smo zagledali le nekaj minut preden je začelo bolj deževati. Skrbelo nas je že, da bo dež vztrajal, a se nam je nasmehnila sreča, saj ni trajalo dolgo, preden se je na nebu pojavilo sonce. 

MČ-ji in Murni so se po zboru odpravili v kočo, kjer so se razdelili v manjše skupine po 3 in dobili navodila za izdelavo smerokazov. Izbrali so si tablice in barve ter pričeli z delom, medtem pa so GG-ji sekali drva in izdelovali stopnice do latrine, PP-ji pa so ometavali dimnik. Z delom pa je pričenjal tudi žar mojster Rok s pomočniki. 

Smerokazi so bili hitro narejeni, a jih nismo mogli obesiti, saj so se barve zelo počasi sušile, zato smo si morali poiskati novo zaposlitev. Odšli smo na kratek sprehod do izvira in si pogledali, od kje dobimo pitno vodo. Ko smo se vrnili, si je vsak poiskal svojo zabavo, ki ji je sledilo slastno kosilo.

Pojedina se je končala s pomivanjem posode, nato pa smo nadaljevali z zabavnimi aktivnostmi - nekateri so se šli skrivalnice, drugi so ugotavljali, kako deluje raketna pečica, David in Rok sta s kitaro zabavala zbrane pri ognjišču, nekateri smo postavili piramido in prižgali ogenj, spet drugi so se učili, kako se igra klinčkanje, nekateri GG-ji pa so vztrajali pri sekanju drv in izdelovanju stopnic. 

Zaradi vsega dogajanja smo izgubili občutek za čas in nenadoma smo se morali spakirati, pospraviti za sabo in oditi v roku 20-ih minut, a nam je brez večjih težav uspelo. Jan, Mito, Urška in Manca so se s preostalimi člani odpravili proti železniški postaji, preostali pa smo obsedeli pri ognju in si poskušali odpočiti pred sestavljanjem letnih planov. 

Dan je minil, kot se je začel - optimistično in veselo, sonce pa je vztrajalo še dolgo po tem, ko so zadnji udeleženci odšli domov. 

 

Rebeka