Taborniki Rodu Črnega mrava smo se v soboto 21.3.2015 odpravili na pomladanski izlet na planino Uskovnico. In kako fino smo se imeli!

V soboto smo se ob nenormalno zgodnji uri 8.30 zbrali na bivši končni postaji avtobusa številka 5 v Mostah kjer nas je vse udeležence pohoda čakal prevoz do idilične vasice na gorenjskem imenovane Srednja vas, od koder smo se MČjii, GGji in PP+ odpravili na dvourno pot do planine Uskovnice. Murni in mlajši MČ so pot začeli z Rudnega polja.

 

Ker sem sam prisostvoval skupini, ki se je odpravila iz Srednje vasi bom poizkušal čim bolj poetično opisati potek zanimivega 560 metrskega vzpona. Hmm kako opisati vzpon drugače kot s tem da smo se vzpenjali? Ja to bo to. Ampak pojdimo od začetka. Pred štartom in Srednje vasi je naša članica Štekerjev Lara prevzela karte, opis poti ter kompas in s tem postala vodja vzpona na Uskovnico. Lara je bila neusmiljeni vodja, kar je pomenilo, da je z veliko hitrostjo hodila v hrib in v obup spravljala nekatere mlajše člane (in posledično tudi kakšnega starejšega člana), ki niso mogli s svojimi majhnimi koraki slediti neusmiljenemu tempu vodje. To je pomenilo, da smo imeli kar zajetno število postankov s čimer smo počakali člane, ki so malce počasneje hodili. Hoja v klanec pač pusti svoje posledice. Ampak smo uspeli in se po cca. 2 urah hoje (in postankov) ustavili in začeli kepati na začetku planine Uskovnice. Sledila je 10 minutna hoja po ravnini do koče na Uskovnici.

 

V sami koči smo se najprej najedli odličnih domačih sendvičev, ki so jih otrokom pripravili starši ter seveda ostalih sladkih dobrot. Na tej točki smo se združili z murni in mlajšimi MČji, ki so štartali z Rudnega polja.

 

Sledila je zanimiva taborniška igra imenovana Scoutball, kjer sta dve mešani ekipi tekmovali med sabo za osvojitev naziva "Uskovnica Scoutball Champion"! In dobila ga je ekipa, ki je napadala iz desne proti levi.

Sledila je družabna igrica Vampir Konrad katero smo se igrali skoraj vsi člani pohoda. In glej ga zlomka, prosti čas je minil prehitro, kar je pomenilo da smo se morali odpraviti nazaj proti Rudnemu polju. Po hitri skupinski fotografiji smo se polni energije odpravili na Rudno polje.

Skupinska1

 

Hoja je bila zelo zanimiva, še posebno v drugem delu poti ko se je na polno igrala igra ujemanja kep (ja snega je bilo veliko!). Na koncu smo si podajali res ogromno kepo, ki smo jo prinesli praktično do biatlonskega strelišča na Pokljuki. Pred odhodom je sledilo še sankanje za mlajše člane ter igra zaupanja za starejše pri kateri je Kapitan večkrat dobil udarec v glavo (očitno navodilo da rok ne krčiš oziroma premikaš ni bilo dovolj jasno!)

 

Ob 17.30 smo se vrnili na zborno mesto v Ljubljani in s tem zaključili en resnično luškan mali izletek na planino Uskovnico!

 

Ostale slike z izleta so na voljo v zavihku "galerija".

 

Kapitan Miško