Kako se je vse skupaj začelo? Zabavno! V petek smo v večernih urah odrinili iz Ljubljane in se z vlakom pripeljali do Laz, kjer smo se peš ter v spremstvu čelk odpravili na Brezo. Hoja v temi je zanimiva, drugačna, zaradi česar smo tudi potrebovali malce dlje časa, kot je to v navadi. Poseben izziv je predstavljal skok čez potok oziroma "Miško, daj me dvigni čez potok". No, ko smo opravili s potokom, je sledil vzpon na Janče, nabiranje gob in kostanja. Do koče se je nabralo dosti kostanja za cel večer in še gobe za sobotno kosilo. Po uvodnih mrzlih minutah, se je koča lepo segrela, dobro smo se najedli in sledil je večer smeha, petja in vsega zabavnega.

 

Sobota zjutraj... če priznam je bila noč kar v redu, brez pretresov za večino članov. Zjutraj so se nam pridružili še trije novi člani v sestavi Mito, Ana in Živa.

Po zajtrku je sledil uvod v pionirski vikend ter delitev nalog. Sledilo je spoznavanje z orodjem in njegova varna raba ter "juriš na sušice", kjer smo se naučili katere sušice so primerne za podreti in kako jih varno podremo. Po kosilu smo se po skupinah lotili manjših izumov za Brezo, ki je po novem bogatejša za pravi pravcati stražni stolp, obogateno latrino (držala za WC papir) ter retro stepalnik tepiha (ko stepaš tepih, pazi na rože, ki tam rastejo!:)) Dan je hitro minil in bilo je že kar  temno, ko smo postavili in zakurili OGENJ - najbrž najljubša taborniška dejavnost ha! Sledilo je pečenje na ognju, sproščen pogovor in seveda PETJE - po novem druga najljubša taborniša dejavnost (hvala Beki!) ter po nekajurnem prepevanju, spanje.

 

Nedelja je bila dan za akcijo. Vstali smo eno uro prej vendar spali isto časa (želel sem napisati besedo na m... ampak bom rajši ostal samo pri zahvali premiku časa). Po zajtrku smo si zastavili skupni pionirski projekt. Proces zbiranja, izmenjave idej ter načrt skupnega izdelka je vodila prelestna tabornica Ana, ki se je v vlogi odlično znašla (več v galeriji) in vse naše ideje prelevila v izredno fotogeničen miselni vzorec.

Štekerji in Zmešani so si skupaj z vodstvom izbrali projekt izdelave mostu čez potok, ker le-ta predstavlja največjo oviro pri pohodu na Brezo. Zasnova mostu je bila zanimiva (več v galeriji). Sledilo je nabiranje večjih sušic in njihov prenos v dolino (most je postavljen ob vznožju hriba cca. 30 minut hoje od Breze). Podiranje je bilo zaradi terena zahtevno vendar smo z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo pripravili zadosti materiala za izdelavo ogrodja mostu. Pred postavitvijo in vezanjem celotnega ogrodja je sledil krajši sestanek, kjer smo še enkrat šli čez izgled mostu ter njegovo postavitev. Sprva smo pripravili utore za sušice ter jih trdno zavezali (ane Meta in Tia?:)). Ko je bilo osnovno ogrodje dokončano je sledilo "zlaganje" mostu čez potok, kar je zgledalo kot en del ogrodja na enem in drugi del ogrodja na drugem bregu. In kako dati vse to skupaj? Hah, preprosto. Malo po diagonali, malo obračaj, močno vse skupaj primi in voila! Most se je, z manjšimi zapleti, usedel skupaj in konstrukcija je bila postavljena. Sledilo je beta testiranje! Success! In ali je kaj trden most? Kako kamen, skala, kost!

Polni zadovoljstva smo se vrnili na Brezo, kjer nas je že čakala prava pojedina, ki so jo pripravili nedeljski obiskovalci Breze iz vrst RČMja. Po pojedini (ok, bila je rižota, de ne bo kdo mislil, da smo imeli pet hodov jedi) smo opravili evalvacijo akcije, ki se je, kot je zapisano na začetku (ha, sploh ti ni bilo potrebno brati do konca!), izkazala za super zabavno ter obenem poučno.

 

Pa še nekaj imamo za pokazati. No, ne bom skromen. Za pokazati imamo veliko, pravi pionirski podvig - most. Na katerega smo lahko zelo ponosni!

 

Miško